Brodarstvo na Muri

»Več je šlo Prekmurcev na drugo stran, ker so imeli tam zemljo; Štajerci pa samo takrat, ko so imeli tu posel«

Do konca prve svetovne vojne je promet čez reko Muro potekal samo z brodi; prvi most, ki je bil tesnejša prometna povezava med pomurskimi Slovenci, je bil veržejski leta 1922, šele 1940. leta pa zgradijo most na Petanjcih – »splošno slovensko pridobitev«. Brodi so povezovali levi in desni breg Mure – Prekmurje z ostalim slovenskim prostorom ter z avstrijsko in hrvaško stranjo reke. Brodi so bili v skupni ali zasebni lasti. Pluli so na Meleh, v Krogu, v Bakovcih, Ižakovcih, na Melincih, Bistricah, Razkrižju, Hotizi, Kotu, Gibini.

Z brodom so se na oba brega Mure prevažali ljudje, vprežna živina s tovorom, traktorji, kolesarji, avtomobili, mopedisti … Prekmurci so na štajerski strani imeli zemljo, ki so jo obdelovali. V času avstro-ogrske monarhije so bili brodi edina vez med Slovenci na obeh straneh Mure; brod je na štajersko stran vozil tako prekmurske izseljence kot romarje.

Bregova reke sta bila povezana z močno zajlo (jekleno vrvjo), privezano na obeh straneh Mure na škališče, ki je držalo vrv napeto nad vodo. Na njo je bil pripet lesen brod, sestavljen iz dveh 12 metrskih kumpov (čoln, ki nosi brod), preko so bili pritrjeni tramovi, na katere so bile položene mosnice (lesen pod iz desk), na gater (ograjo) z vhodom je bil navadno pritrjen križ. Kovinske verige so služile privezu na nabrežje. Za lažji vstop in izstop je bil šamerli (predmost), ki se je lahko dvigal in spuščal k nabrežju. Brodišče je mesto, kjer stoji brod. Brodarji so imeli kučico (leseno hiško) na bregu ali na brodu, ki je varovala brodarja pred mrazom in dežjem, notri si je zakuril in pripravil hrano.

Brod so pogosto selili in premeščali po reki zaradi plitvin reke, pogosto pa ga je Mura tudi odnesla. Zaradi mraza in ledu so morali brodarji pogosto razmetati (razstaviti narazen) brod, da debeli led ne bi poškodoval lesenih kumpov.
Z gradnjo mostov se je promet preusmeril, brodarske usluge niso bile več potrebne; začele so se pojavljati tudi službe v industrijskih obratih in brodarstvo (kot vir zaslužka posameznikom) je izginilo. Danes sta ohranjena broda na Mlinarski poti v Ižakovcih in na Melincih, ki prevažata predvsem turiste z enega na drugi breg Mure.

 
Ekološka Organizacija EOL

ZAVNOH-a 63
40000 Čakovec

Tel/fax: +385 40 313 090

info@eol.hr